Polzela

Naselje leži ob starem cestnem križišču, ki povezuje poti iz zahodnega predela Celjske kotline s Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino. Leta 1880 je imela Polzela še skromnih 273 prebivalcev, leta 1948 so jih zabeležili 1040, statistika za leto 2018 jih kaže 2367. Industrializacijo kraja sta spodbudili regulacija Savinje in železniška povezava, toda pečat pravega industrijskega naselja sta Polzeli dali šele Tovarna nogavic Polzela in Tovarna pohištva Garant, ki sta po drugi svetovni vojni nadgradili tradicijo starih industrijskih obratov. Koncentracija prebivalstva je narekovala razvoj različnih ustanov, ki zagotavljajo potrebno kvaliteto na različnih področjih vsakdanjega življenja. Kljub zatonu tradicionalne industrije kraj ni izgubil svoje živosti. Polzela je od nastanka samostojne občine v letu 1998 doživela velik razvoj, ohranila status mestnega naselja in ga nadgrajuje z zelo razvitim čutom za sodobne trende bivanja. Kot središče občine razpolaga z vso potrebno osnovno infrastrukturo. Na eni strani jo zaznamuje smisel za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, po drugi strani pa jo dobre prometne povezave odpirajo svetu in sodobnim razvojnim trendom.

Andraž nad Polzelo

Andraž nad Polzelo je razloženo naselje z zaselki Andražem, Brezovcem, Hotunjami, Jajčami, Spodnjimi in Zgornjimi Lovčami, Sevčnikom in Topolovcem. Razteza se na nadmorski višini med 310 in 480 metri, na zahodu se dviga Gora Oljka (733 m), na vzhodu pa Sevčnik (562 m). Vodo s tega območja večinoma sprejemata potoka Hotunjščica in Ložnica. Leta 1880 so v Andražu našteli 620 prebivalcev, podatki za leto 2018 jih kažejo 824. Kmetje se ukvarjajo večinoma z mlečno in mesno govedorejo. Sadjarstvo, ki je bilo še pred drugo svetovno vojno pomembna kmetijska panoga, spet nekoliko oživlja, nekaj je tudi vinogradništva. Nekmečko prebivalstvo je zaposleno na bližnji Polzeli ali v drugih občinskih in večjih središčih.

Breg pri Polzeli

Naselje se razteza pretežno na 282 m nadmorske višine med Polzelo in Ločico ob Savinji, sestavljata ga zaselka Breg in Gmajna. Breg je bil nekoč pretežno kmetijski, na Gmajni pa se je pretežno naseljevalo delavstvo. Danes obstaja le še nekaj kmetij, naselje se širi v smeri Ločice ob Savinji. Številne novogradnje so nastale na nekoč poplavnem območju, ki je bilo zapuščeno in zaraščeno. Sedaj je Breg eno od ravninskih naselij v občini z izredno rastjo prebivalstva: leta 1880 je imel 95 prebivalcev, leta2018  jih je 989. V kmetijstvu prevladuje živinoreja, nekmečki del prebivalstva pa je razen v domači občini zaposlen v bližnjih občinskih središčih in zaradi neposredne bližine tudi v bolj oddaljenih krajih po Sloveniji.

Dobrič

Razloženo naselje z zaselkoma Grebence in Tajna, ki se razteza po zahodnem delu Ložniškega gričevja (severno od Polzele), po vzhodnem in južnem pobočju Gore Oljke (733 m) in se nato nadaljuje po slemenu vse do Vimperka (448 m). Na tem območju prevladujejo samotne kmetije, na katerih se ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom. Dobrič je imel v letu 1880 320 prebivalcev, leta 2018 pa 199. 

Ločica ob Savinji

Ločica je razpršeno obcestno naselje ob reki Savinji in avtocesti Celje-Ljubljana na nadmorski višini okoli 280 m. Nekoč so prostor levo od podvinske Struge do železniške proge obvladovale srednje velike kmetije, novejše gradnje pa so nastajale med Savinjo in Strugo, kjer je bila prej gmajna. Kmetijstvo je že pred leti izgubilo nekdanji pomen, zaradi bližnje avtoceste krajani delajo v okoliških večjih občinskih in tudi bolj oddaljenih mestnih središčih. Po izgradnji avtoceste je na območju ob Savinji zrasla industrijska cona z izredno živahno poslovno dejavnostjo. Tudi Ločica kaže v razponu zadnjega stoletja izredno rast prebivalstva: leta 1880 je imela 177 prebivalcev, do leta 108 je število naraslo na 964.

Orova vas

Orova vas je strnjeno obcestno naselje na terasi med Polzelo in Ločico ob Savinji na višini 287 m. Vas je imela nekoč pretežno kmečki značaj, posestva so se raztezala po ravnini, na mejah med zamočvirjenimi travniki in nekoliko bolj sušnimi njivami. Na severni strani je posesti omejeval potok Ložnica, ki je redno poplavljal okoliške travnike in tudi njive, ogrožal je tudi kmetijska poslopja in cestno infrastrukturo. Po južni strani naselja poteka cesta Dobrteša vas – Polzela. Orova vas je imela v letu 1880 42 ljudi, podatki za leto 2018 jih navajajo 90.

Podvin pri Polzeli

Podvin pri Polzeli je razloženo naselje, ki se razteza pod Vimperkom med Polzelo in Šmartnim ob Paki na nadmorski višini od 285 do 365 m. Nad hribovskim slemenom se dvigata Vinca (459 m) in Vimperk ali Vinski vrh (448 m), naselje pa sestavljajo zaselki Kopank ter Spodnji in Zgornji Podvin. Pri Zgornjem Podvinu je Savinja zajezena, pred jezom pa se od nje na levi strani odceplja skoraj 14 km dolga podvinska Struga, ki je po regulaciji Savinje omogočila izrabo vodne sile in dala dodaten zagon lokalnim industrijskim obratom. Stanovanjska poslopja in kmetijske površine so nastale na terasi na levem bregu Savinje, hribovita pobočja pokrivajo številni vinogradi s počitniškimi in stanovanjskimi hišami. Preostalo kmečko prebivalstvo se ukvarja pretežno s poljedelstvom in živinorejo, nekateri z vinogradništvom in sadjarstvom. Podvin je po štetju leta 1880 premogel 241 prebivalcev, leta 2018 jih je 285.

Založe

Založe so razloženo naselje severovzhodno od Polzele na jugozahodnem delu Ložniškega gričevja. Spodnji pas naselitve se razteza na prehodu ravnine v gričevje na povprečni nadmorski višini 350 m, zaselki s samotnimi kmetijami pa so raztreseni po vsem Zaloškem gričevju, ki se vzpne v Požrlov hrib (421 m), Premkov vrh (426 m) in Brdovškov hrib (407 m). Ob zahodnem in južnem robu naselja teče potok Ložnica, na vzhodu pa Trnava. Naselje Založe sestavljajo zaselki Preloge, Novi Klošter ter Spodnje in Zgornje Založe. Kmetijstvo je v veliki meri mehanizirano, ukvarjajo se z živinorejo, gozdarstvom, hmeljarstvom in sadjarstvom. Večina starih vinogradov je prenovljena, ob njih so številni vikendi in drugi stanovanjski objekti. Po štetju leta 1880 so imele Založe 346 prebivalcev, leta 2018 jih je 454.