Polzela s svojim ožjim gravitacijskim zaledjem zavzema izredno pomemben geografski položaj. Stoji ob pomembnem, že starem cestnem križišču, ki povezuje poti iz zahodnih predelov celjske kotline s Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino. Tako so bili ti predeli že zgodaj poseljeni, saj je Mark Avrelij (v boju Rimljanov proti Germanom) v Ločici ob Savinji zgradil močan tabor II. italske legije.
Še pred nekaj desetletji sta se prav na tem območju cestni in železniški promet dopolnjevala z rečnim, ki ga je opravljalo splavarstvo po Savinji še nekaj let po drugi svetovni vojni.Regulacija hudourniške reke Savinje med leti 1876 in 1893 je kmetom omogočila obdelovanje nove kmetijske površine, kjer je med prvimi začel gojiti hmelj okrog leta 1876 takratni polzelski trgovec Julij Žigon.
Leta 1891 je bila zgrajena savinjska železnica Celje – Velenje. S tem se je še bolj okrepila gospodarska in prometna vloga kraja. Tako je kmalu začela s proizvodnjo tovarna meril (1892), pozneje pa še tovarna strojil (1916). Iz teh dveh obratov sta pozneje nastali Polzela tovarna nogavic 1927 in Pohištvena industrija Garant 1948. Polzela tako sodi med največja središča v Savinjski dolini, ki ima pomembno vlogo oskrbnega središča za dobršen del ljudi na severozahodnem delu Savinjske doline.
Srednjeveška zgodovina je bila povezana s številnimi dvorci v neposredni bližini (naravne in kulturne zanimivosti), kar priča o pomembni legi Polzele.
Grad Komenda na vzpetini sredi Polzele se prvič omenja 1170 pod imenom Hallenstein. V drugi pol. 13. stol. je bil grad v lasti savinjskega dekana in župnika Hartwiga, 1323 pa že malteškega viteškega reda, ki so ga posedovali vse do 1780. kasneje je grad menjal številne lastnike, vendar je hitro propadal.
Šenek leži na položni vzpetini na severnem robu Polzele. Njegova zgodovina je zanimiva, saj se omenja že 1288 kot žovneška alodialna posest. Grad, imel je obliko stolpa, se je v listinah večkrat omenjal, vendar so ga v celjsko – habsburški vojni Celjani sami porušili (1439). Kje je stal, ni točno znano, verjetno pa v neposredni bližini njegovega naslednika. Današnji Šenek, ki je v osnovi podkvaste oblike, so Raumschűssli zgradili verjetno že v drugi pol. 15. stol. Prejšnje slave ni nikoli dosegel, tudi lastniki so se hitro menjavali. Preprosta stavba je bila večkrat prenovljena, najbolj sredi 18. stol., ko je jedro glavnega trakta dobilo baročno podobo in sredi 19.stol, ko so njegovi lastniki Pongratzi dali dvorcu današnjo podobo. Poleg obeh novih traktov so pozidali tudi okrogel stopl, dvorec pa obdali s parkom, bogatim eksotičnih dreves.
Med sakralnimi objekti center Polzele določa cerkev Sv. Marjete, ki se prvič omenja 1255. V osnovi je stavba romanska z gotskim zvonikom. V 18.stol so ji prizidali še sedanji prezbiterij, obe kapeli in zakristijo, zvonik pa dvignili za eno nadstropje in ji dali baročni videz.
Nekaj kilometrov proti vzhodu stoji v Založah Novi Klošter. Njegova zgodovina je neposredno povezana s Celjskimi. Friderik II. Celjski je leta 1453 v soglasju z oglejskim patriarhatom postavil samostan in cerkev ter ju podaril dominikanskemu redu. Že 1479 so Novi Klošter napadli in zavzeli Turki, 1635 so ga zasedli in izropali savinjski kmetje, 1745 pa ga je skoraj v celoti uničil požar. Samostan so s cesarskim dekretom 1787 razpustili. Kasnejši posvetni lastniki so mu s prezidavanjem dodobra spremenili podobo. Današnja neogotska podoba datira iz prve pol. 19.stol.